Žeti znamo. Kdo bo pa sejal?

Že ob koncu prejšnje številke sem v uvodniku nakazal nekaj črnih točk slovenske (predvsem domače) glasbe. Te znajo v prihodnje narediti precej zevajočih lukenj v razvoju glasbe. Muzika je živa tvorba, kot praktično vse drugo na tem svetu. Razvija se mobilnost, razvija se kmetijstvo, razvija se medijski svet, razvija se vse ... Tukaj kultura in glasba nista izjemi!

Smo v obdobju, ko je v Sloveniji ogromno dogodkov, veselic, koncertov, vse buhti in vsega je na pretek. Razen muzike. Preprosto (na to smo opozorili že pred nekaj številkami) ni dovolj kakovostnih priljubljenih skupin za velike odre. Nekateri glasbeniki in ansambli bi lahko v enem koncu tedna odigrali po deset koncertov ali veselic, v praksi pa lahko igrajo le na enem koncu naenkrat.

Zakaj povpraševanje presega ponudbo? Ker se je povpraševanje v zadnjih dveh letih postavilo na ničlo, zdaj pa ob sprostitvi vsak želi dobesedno vse. Da se nadoknadi čim več izgubljenega. Da lahko gasilci kupijo novo brizgalno, da lahko občine spet pokažejo občanom, kaj vse so naredile, da lahko organizatorji spet plačajo delavce. In da lahko ljudje spet v miru posedijo, spijejo kozarec in se podružijo. Vse jasno, to ni raketna znanost.

Postaja pa počasi raketna znanost dobiti nove, dobre, prodorne, z glavo pri stvari glasbenike. Danes se vsem mladim zdi vse preprosto. Včasih smo ansambli delali po cele noči in ure, ki smo jih namenili vajam pred koncerti ali še posebej festivali, so se štele v stotinah.

Vsako pravo nogometno društvo ali klub pred začetkom sezone odpotuje na temeljite priprave. Sledijo vsakodnevni treningi in tekme ob koncih tednov. Na koncu meseca »klasičen« nogometaš slovenske prve lige zasluži eno dobro, če je dober, pa mogoče nadpovprečno plačo. Za to, da pride do tega, je približno 10, 15 ali mogoče celo 20 let vsak dan treniral.

Kaj pa pri muziki? Odgovorite si sami, ansambli, in takoj boste vedeli, kje ste. Prva liga? Druga, tretja ali peta medobčinska liga? Ne upate več na festivale? So vam nepotrebni? Festival je najboljši možni trening za tekmo, ki sledi potem – na veselici ali koncertu. Če ni treninga, bo veselica en velik poraz. Morda ne takoj, ampak kmalu!

Živimo v času izobilja. Tu sem se spomnil izreka Sheikha Rashida: »Težki časi ustvarijo sposobne ljudi. Sposobni ljudje ustvarijo lažje dni – izobilje. Izobilje ustvari mehke, manj sposobne ljudi. In manj sposobni ljudje na žalost vedno ustvarijo težke čase.«

Vsepovsod in vedno! Zato moramo ustvarjati dobre vojake, nogometaše, kmete, muzikante …

Vse dobro – do prihodnjič ...

Domen Hren